Večje težke življenjske preizkušnje in manjši vsakdanji stresi ves čas od nas zahtevajo, da postavljamo meje.
Meje postavljamo sebi (našim mislim, čustvom, nezdravim navadam…), drugim ljudem (partnerju, otrokom, staršem, prijateljem, naročnikom, šefu, stranki) in zunanjim stresnim situacijam (vremenu, politiki, ekranom, šoli, negativnim novicam, položnicam…).
Meje niso nekaj slabega, ali nekaj, česar se moramo bati. Meje signalizirajo naše občutke. Pri postavljanju mej gre za upoštevanje sebe. Kjerkoli se počutimo neprijetno, smo v stresu ali pa pregorevamo, pomeni, da nimamo dobro postavljenih mej ali pa so te prestopljene.
Da se naučimo dobro postavljati meje, je proces, ki vključuje več korakov.
Poglejmo na primeru: Šef želi dodatno delo opravljeno v roku 1 dneva.
Kako poteka postavljanje mej:
1. Identificiramo naše čustvo: Mi se ob tem počutimo pod pritiskom, stresom, morale bi žrtvovati druge že prej dogovorjene obveznosti z družino, preplavljene, preobremenjene.
2. Skušamo razumeti, kakšen je namen za pritiskom šefa:
a.) Pritisk izhaja iz lastnih rokov, potreb, stresa, ki jih ima šef (ko smo v stresu, se nam zoža polje sočutja za drugega in vidimo samo lastne potrebe!)
b.) Pritisk izhaja iz strahu šefa pred izgubo nečesa (da recimo ne bo prejel naročenega)
c.) šefu je to dodatno delo izredno pomembno
d.) šef pritiska iz nekih lastnih ran
3. Identificiramo naše meje. V kakšnem roku to lahko naredimo, da upoštevamo sebe in že dogovorjene zadeve, sklenemo nek kompromis in se ne žrtvujemo?
4. Izkažemo spoštovanje do potreb stranke, a ji hkrati sporočimo naše meje in razloge na spoštljiv, miren in prijazen način.
5. Se zahvalimo za spoštovanje naših razlogov in mej. V 95% bomo pri postavljanju meja na tak način razumljeni, slišani in upoštevani. V primeru, ko vemo, da delamo s težavno osebo, ki bo naše meje vseeno zavrnila, dodamo pogajanje o mejah, ki pa je v našo korist.